Ljubljana s spotikavci sprejema preganjane Jude

Spotikavci v Stuttgartu, foto: Wikipedia

Na Cankarjevem nabrežju 1 so namestili prva spotikavca v spomin na preganjana judovska meščana Ljubljane. Spominske kamne je dobilo še sedem lokacij prestolnice, nadaljevali so na Resljevi 8, končali bodo na Križevniški 7. Prvo kamnito kocko je položil predsednik republike Borut Pahor, ki je v nagovoru opomnil na spoštovanje različnih.

“Vsaj od Antigone ima naša civilizacija čudovito vabilo in svarilo: Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu. Ljudje smo različni. Vsak od nas je drugačen. Vso svojo različnost in drugačnost lahko svobodno izrazimo le, če jo enako spoštljivo priznavamo drugim. Kot posamezniki in kot skupnosti imamo številne pravice, da povemo svobodno, kaj in kako mislimo. Imamo pa eno sveto dolžnost, in ta je, da ne sovražimo,” je na slovesnosti v središču Ljubljane, preden je položil prvi spotikavec, pozval predsednik republike Borut Pahor.

Borut Pahor, foto: STA

Če je mogoče zaradi drugačnosti izključiti enega, obstaja nevarnost, da bomo na koncu izključeni vsi, je nadaljeval Pahor, ki upa, da se grozote 20. stoletja nikoli ne bodo ponovile. Vsakdo, tudi on sam, ima v sebi nek alarm. Če je nekdo iz najrazličnejših razlogov predmet sovraštva in če do tega nismo ravnodušni, se bo ta alarm sprožil. Upam, da ga ne bomo preslišali, je poudaril.

Med grozotami 20. stoletja, ki jih je imel v mislih Pahor, je bilo nacistično preganjanje drugačnih, tudi ljubljanskih judovskih meščanov, ki so bili v holokavstu iztrgani iz svojih domov in prepeljani v koncentracijska taborišča po Evropi. Na njihove usode opominja vseevropski projekt Stolpersteine (Spotikavci), ki ga je leta 1992 začel nemški umetnik Gunter Demnig.

Ta je skupaj s predsednikom Pahorjem in predsednikom DZ Matejem Toninom na Cankarjevem nabrežju 1 postavil prva dva spotikavca, ki jih bodo po Ljubljani pred stavbami z zadnjim naslovom preganjanih judovskih Ljubljančanov postavili še v naslednjih dveh letih v organizaciji Judovskega kulturnega centra in v sodelovanju s Sinagogo Maribor, Mini teatrom in Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Borut Pahor, foto: STA

Ljubljana je drugo slovensko mesto, vključeno v projekt, saj so prve tlakovce spomina na pločnik pred stavbami leta 2012 postavili v Mariboru. V Ljubljani bodo danes skupno postavili 23 teh kamnitih kock, velikih deset krat deset centimetrov z medeninasto ploščico, na kateri so vklesani osebni podatki žrtve nacizma. “Tukaj je prebival” oziroma “Tukaj je prebivala”, tako pravi zapis.

Kot je pojasnila antropologinja Irena Šumi, sta kamniti kocki na Cankarjevem nabrežju postavljeni v spomin Olge Adler in Oskarja Željka Adlerja. Adlerjevi so bili po njenih navedbah begunci iz fašistične Hrvaške. Po letih preganjanja so bili umorjeni v Auschwitzu leta 1944.

Postavitev spominskih kamnov so nadaljevali na Resljevi ulici 8, kjer je Demnig spotikavce položil skupaj s preživelim članom družine Zajc/Steinberg Tomažem Zajcem. Kamne bodo danes namestili še na pločnikih na Levstikovi ulici 15, Štefanovi ulici 8, Beethovnovi ulici 14, Valvasorjevi ulici 3, Lepodvorski ulici 26 in nazadnje na Križevniški ulici 7. V prostorih JKC bo sledilo odprtje inštalacije Vadima Fiškina in Mirana Moharja, posvečene 587 slovenskim žrtvam holokavsta, ter razstave portretov Vuka Čosića.