Štirideseturni tedenski delovnik je v naši kulturi normalen. Taka zaposlitev mnogim omogoča varnost in preživljanje družine. Vendar delovna kultura ponekod ljudi preobremeni in jim ovira veselje ali občutek naravnosti. Vzorci dela se zato spreminjajo. Vedno več ljudi išče večjo svobodo od nadrejenih, plač, prevoza in porabe. Zasledujejo življenje, ki ga oni raje želijo voditi.
Današnji model dela izhaja predvsem iz industrijske revolucije, kjer so množice ljudi proizvedle in doživele koristi urejenega dela. Da se je človek ves dan trudil za druge, je veljalo tudi za vrlino in pogosto postalo del nacionalne zavesti. Družine so se začele delno zanašati le na svoje plače in npr. kupovati hrano, ki so jo prej same proizvedle.
Zdaj si mnogi ljudje želijo spremembe. Iščejo alternativne poti do finančnega, čustvenega, intelektualnega in duhovnega nagrajevanja življenja. Mestni svet v švedskem mestu Göteborg je preizkusil program šesturnih delovnih dni. V upanju, da bi ta poteza lahko ustvarila bolj zdravo in srečnejšo delovno silo. Na Japonskem je kultura prekomernega dela še posebej izrazita. Japonska vlada razmišlja o zakonskem povišanju plač in števila dni dopusta.
V Združenem Kraljestvu je lansko leto raziskava YouGov ugotovila, da bi 57 odstotkov delavcev podprlo štiridnevni delovni teden. Za to se zavzema tudi New Economics Foundation. Meni, da običajen 40-urni teden ni naraven, niti nujen in vztraja, da bi bil krajši in bolj prilagodljiv delovni teden dober za ljudi, okolje in gospodarstvo.
